ŽUPNIJA
GORNJA SVETA KUNGOTA

Placeholder image

Zgodovina cerkve in župnije

Placeholder image
Cerkev sv. Kunigunde odlikuje predvsem lepa lega na griču nad vasjo, s katerega seže pogled v dve dolini, Pesniško in dolino Svečinskega potoka. Prvič se omenja leta 1391, ustanovljena pa je bila kot podružnična cerkev župnije sv. Martina v Kamnici. Stalni duhovnik je tukaj od 1761. leta, 1822 pa je postala samostojna župnija.

O prvotni cerkvi je malo znanega. Več vemo o njeni obnovi oz. razširitvi. Dela so pričeli 1710. leta, končana pa so bila 1715. Pozidavo oz. prezidavo je vodil mariborski baročni arhitekt Janez Nepomuk Fuchs. Takrat sta bili dozidani tudi severna in južna kapela; zahodna lopa, danes Marijina kapela, je novejšega datuma, iz leta 1964. Prenova notranjščine (položen tlak, nove klopi) se je pričela 1980. leta, fasada je bila obnovljena 1986, pozlatitev glavnega oltarja in drugih kipov 1993, Zadnjo večjo prenovo je cerkev doživela 2008. leta. Notranjost je bila na novo prebeljena, vstavljena so nova vitražna okna, na stropu pa štiri freske.

V cerkvenem zvoniku so trije zvonovi. Najstarejši je iz leta 1763 in je posvečen Mariji Pomočnici. 1998. pa so potegnili v zvonik še dva, in sicer je večji posvečen sv. Kunigundi, manjši pa sv. bratoma Cirilu in Metodu. Zvonik je bil nazadnje obnovljen 2006., odlikuje pa ga značilna čebulasta streha. Dva antična nagrobnika sta vzidana v fasado cerkve.

Zakaj se obe bližnji cerkvi imenujeta po sv. Kunigundi?

Henrik in Kunigunda sta bila dobrotnika in zaščitnika benediktincev in zato so njuno čaščenje razširjali prav ti. Šentpavelski so poimenovali po Kunigundi cerkev v mariborski pražupniji, tako je nastala cerkev sv. Kunigunde v Zgornji Kungoti; admontski benediktinci pa cerkev v jareninski pražupniji, to je današnja Spodnja Kungota.


Vse pravice pridržane. Copyright © 2017 - Župnija Zg. Kungota